Sezona, ki se izteka, bo za NK Zarico Kranj ostala zapisana kot ena težjih v zgodovini članskega moštva. Rezultatski neuspeh je posledica širše, globlje težave – in žal se bomo po zaključku prvenstva poslovili od igranja na zveznem nivoju. A še huje od tega je spoznanje, da se v mnogih pogledih ne izpada zgolj zaradi pomanjkanja kakovosti, temveč zaradi pomanjkanja značaja, odnosa in odgovornosti.
Do konca prvenstva nas ločijo še štirje krogi, možnosti za obstanek so izničene. V tej fazi ne gre več le za točke – gre za obraz, ki ga članska ekipa pusti klubu, navijačem, podpornikom kluba in vsem, ki verjamejo v rdečo barvo NK Zarica Kranj.
Igranje v članski ekipi NK Zarica Kranj ni rekreacija. To ni “hobi” ali dejavnost, ki jo vzameš resno le, če ti ostane kaj časa. Gre za odgovornost – do sebe, do soigralcev, do stroke, do navijačev in do celotnega kluba, ki daje priložnost in pogoje za razvoj.
Igranje pod okriljem NZS zahteva zrelost, redno prisotnost na treningih, disciplino in spoštovanje vseh, ki v klub vlagajo svoj čas, znanje in trud. Dopust namesto treniranja in še huje v času tekem, preživljanje prostega časa namesto udeležbe na treningih in tekmah itn, tega je bilo letos, tako kot tudi leto – dve prej, več kot preveč. Razlika je le v tem, da je razlika med MNZG tekmovanjem in tekmovanjem na zveznem nivoju ogromna.
Razočaranje ni usmerjeno le v slabe rezultate – razočaranje izhaja tudi iz ostrega pomanjkanja samokritičnosti določenih igralcev. In morda najbolj boleče – iz očitnega ignoriranja odgovornosti do trenerjev in vodstva kluba, ki si niso zaslužili takšnega odnosa. Trenerski kader je vlagal ogromno energije, pripravljal ekipo, opozarjal na pomembnost odgovornega pristopa. A brez odziva na drugi strani to preprosto ni dovolj. V večini brez samokritike, brez odgovornosti, brez zavedanje oziroma razumevanja, da klub ne obstaja zaradi igralcev, temveč da igralci obstajajo zaradi kluba.
Klub je vedno stal za igralci, jim omogočal pogoje, jih podpiral na vsaki točki. A odnos nekaterih posameznikov – mlajših in tudi starejših – je bil pod nivojem, ki ga in ga bo ta klub dopuščal. Preveč je bilo (in so še !?) enostranskih pričakovanj v smeri– “kaj bo klub naredil zame” – in premalo vprašanj: kaj lahko jaz naredim za ta klub?
NK Zarica Kranj bo ostala zavezana svojim vrednotam – in znova postavila temelje, na katerih bomo lahko gradili zdravo, ambiciozno in odgovorno zgodbo z igralci, ki bodo to zgodbo želeli pisati in ne le igrati v njej, z igralci, ki bodo razumeli, kaj pomeni braniti klubske barve. V obnašanju, na treningu, v slačilnici in na igrišču – vsako tekmo, vsak vikend.
Zarica bo šla naprej. Klub ima dolgo zgodovino, ima infrastrukturo, ima ljudi, ki verjamejo v zdrave temelje. Ima široko bazo mladih nogometašev, ki bodo tudi v bodoče gledali navzgor in iskali vzornike. In prav članska ekipa mora biti zgled, ne pa razlog za razočaranje.
Miro Vodan
